Kako nevarna ideologija in družbena ureditev sta fašizem in nacizem, se je pokazalo v najbolj temnem obdobju človeške zgodovine v 20. stoletju in pričakovali bi, da se po 2. svetovni vojni na politični sceni ne bosta pojavila v nobeni obliki več. Če bi te ideje tlele le v skupinah ostarelih nostalgikov, ki so se združevali v različne brambovske organizacije zlasti v Avstriji in Italiji, nas ne bi skrbelo. Toda analitiki družbenih gibanj ugotavljajo, da so fašistoidne ideje in tudi gibanja postali del vsakdanjega političnega življenja po vsej Evropi in še posebej v državah, ki so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja znebile komunističnih režimov. Naj nam je prav ali ne, nacizem je spet na pohodu.

NEONACISTI NA POHODU

»Tutto nello Stato, niente al di fuori dello Stato, nulla contro lo Stato,« kar v prostem prevodu pomeni, »vse znotraj države, ničesar zunaj nje, nič proti državi«.
Te besede je leta 1925 izrekel Benito Mussolini, italijanski duce, in definiral bistvo fašizma, ki ga je ustvarjal. To načelo so, bolj ali manj dosledno, uveljavljali tudi drugi voditelji držav tistega časa, vendar ne v tako skrajni obliki kot Mussolini. Iz takšne opredelitve fašizma pa izhajajo vsa zverstva nad drugimi narodi, množični poboji, osvajalne vojne, nadzor nad govorjeno in pisano besedo ter mislimi.

NAJSLAVNEJŠA BOLNIČARKA VSEH ČASOV

»Nihče si ne more predstavljati, kaj so resnične strahote vojne. To niso le rane in kri, vročina, bolj ali manj huda griža, mraz in lakota. Tu so še zastrupitve, pijansko nasilje, strah in zmeda med podrejenimi ter ljubosumnost, zavist, zloba in sebičnost med nadrejenimi,« je svoje doživljanje krimske vojne (1853–1856), v kateri sta se za Krimski polotok spopadla Ruski imperij in Osmansko cesarstvo, opisala Florence Nightingale. Cena zmage, do katere so Turkom pomagali zavezniki, je bila izjemno visoka – samo v britanskih zavezniških vrstah je umrlo okoli enaindvajset tisoč vojakov.

PLAMENI NA TRGU NEBEŠKEGA MIRU

Peti junij 1989. Tiananmen, Trg nebeškega miru v Pekingu. Okoliške ulice so prazne. Vojska je prejšnje jutro po dolgi noči spopadov z demonstranti zasedla mesto. V zgodnjem dopoldnevu po eni od robnih avenij patruljira kolona tankov. Od nekod se pojavi moški z dvema vrečkama v rokah in se jim postavi na pot. Prizor je nenavaden: ne ve se, kaj moški razmišlja, vsekakor pa se zdi, da ne razume, kako so se na ulici, ki jo prečka vsak dan, znašli tanki. Zamahne, kot bi hotel reči: »Pojdite! Pojdite proč. Kaj delate tukaj?« Nekaj hipov kasneje ga s prizorišča potegne skupina štirih mož. So njegovi prijatelji ali agenti tajne policije? Ga bodo rešili ali aretirali? Kdo je ta človek?

OJDIPOV KOMPLEKS, JABOLKO SPORA, TANTALOVE MUKE – KAJ JE TO?

Resda so bili grški bogovi, ki so vladali z Olimpa, nesmrtni, a so imeli, skupaj z vrhovnim božanstvom Zevsom, zelo človeške lastnosti – lagali so, prešuštvovali, sovražili in ljubili, se maščevali in varovali … In se z veseljem vpletali v življenja smrtnikov – enkrat so jim pomagali, drugič so jim nalagali neizrekljive muke. A četudi so časi, ko so ljudje poznali zgodbe o antičnih junakih malodane na pamet, minili, še danes pogosto uporabljamo fraze, ki izhajajo iz antičnih zgodb oziroma katere od njihovih različic, saj se te včasih precej razlikujejo. Čeprav jih včasih niti poznamo ne.

PRISILNI DELAVCI ŠE IŠČEJO PRAVICO

Vojna je neizmerno požrešna pošast. Ni ji dovolj samo trupel in krvi. Vedno si želi imeti vse, kar je preživelim še ostalo. Zlato, hrano in delovno silo premaganih narodov. Druga svetovna vojna je na tem področju postavila nova merila. Ne samo bombardiranje civilnega prebivalstva, izstradanje milijonov vojnih ujetnikov, takega zasužnjevanja milijonov in milijonov delovnih rok iz okupiranih držav, kakor se je zgodilo med 2. svetovno vojno zgodovina še ni videla.