eDition

eDition je tehnologija za objavo tiskovin na internetu. Vsi registrirani uporabniki lahko listajo celotne številke v eDition formatu brez omejitev.

Primer delovanja si lahko ogledate tudi na naši internetni strani
www.edition-digital.co.uk

Išči po arhivu

Novi radar 456 že v prodaji Natisni E-pošta

456naslovnica_mala.jpgKlicali so ga Jekleni konj. Od 2. junija 1925, ko je postal stalni član bejzbolskega moštva New York Yankees, pa do 2. maja 1939, ko mu je moral dati slovo, ni na klopi preživel ene same tekme. Visok, hiter, natančen in silovitega udarca je kljub pogosto polomljenim prstom in razbolenemu telesu, v katerega so po nesreči udarjale odbite žogice, odigral kar 2130 tekem zapored. Bil je vzor garaštva, vzdržljivosti in neuničljivosti, toda ko se je 4. julija 1939 na domačem stadionu z enim najbolj slavnih govorov v ameriški zgodovini poslovil od športne kariere in stopil na mukotrpno pot življenja z ALS ali amiotrofično lateralno sklerozo, zaradi katere so naslednji dve leti njegove fizične moči naglo kopnele, dokler ga telo ni izdalo, še preden je dopolnil 38 let, je postal vzor resnične življenjske moči in dostojanstva.

ZVEZDA SI, KO ZNAJO TUDI V KARAČIJU ČRKOVATI TVOJE IME

»Cigareta v kotu ust, dežni plašč, klobuk nagnjen na eno stran, zaničljiv nasmeh, sesljajoč govor, alkohol, revolver, grobijanstvo, seks, cool, mrtev.« Več ni treba naštevati, saj si je mogoče že iz naštetega ustvariti sliko o možu, ki ga gledalci vsega sveta prepoznajo kot Humphreyja Bogarta. Skoraj ga ni igralca, ki bi mu bilo posvečenih več retrospektiv in filmskih serij, in ni ga igralca moderne zabavne industrije, ki bi dosegel tako ikonografsko prisotnost, ki se je obdržala še desetletja. Mnogi so ga in ga še poskušajo posnemati. Pri prižiganju si z roko zastirajo neizogibno cigareto, si tlačijo pesti v žepe preširokih hlač, ki si jih kakor Bogart pred tem potegnejo kvišku, dežnega plašča si ne zapnejo, ampak ga samo prepasajo s pasom, klobuk pa potisnejo poševno na glavo in ob tem pogladijo njegov rob. Podobni so mu, vendar ne enaki. Nihče ne uspe kakor on s svojimi redkimi besedami dogajanju dati tako poseben poudarek.  

PREŽIVELI PO ČUDEŽU

Po strehah hiš v češkoslovaški vasi Srpska Kamenica so deževala telesa in njihovi deli. Domačini so med trupli iskali preživele. Nemški gozdar je zaslišal stokanje in šibke klice na pomoč. Sledil jim je. V snegu je našel 22-letno stevardeso Vesno Vulović. Bila je hudo poškodovana, vendar živa, kar je bilo naravnost neverjetno, glede na to, da je skupaj z JAT-ovim letalom DC-9 padla z višine 10.000 kilometrov. Vseh 22 potnikov in 6 članov posadke je umrlo, svetlolasa stevardesa pa je v Guinnessovi knjigi rekordov pristala kot človek, ki je preživel padec brez padala z največje višine. Usoda ji je bolj ali manj nepojasnjeno prizanesla, kakor še nekaterim drugim izbrancem, ki bi po vseh pravilih morali biti mrtvi, a so preživeli.

POŠAST JE POSTALA POŠAST ZARADI LJUDI

»Oh, ko bi le lahko napisala zgodbo, ob kateri bi bili bralci tako zgroženi, kot sem bila to noč zgrožena jaz! Samo predstaviti bi jim morala prikazen, ki me je zasledovala v sanjah.« Tako so vzklikale mlade dame v 19. stoletju, ko jih je popadla pisateljska vnema. A preden so se lotile pisanja, je moralo preteči kar nekaj let, da se je v človeški zavesti uveljavil pojem nočna mora, kajti iz njega  so mlade dame črpale tiste zgodbe, zaradi katerih so bili bralci zgroženi.

IKONA, ZRASLA NA PLEČIH SODOBNIH SUŽNJEV

Leto 1929 se je iztekalo. Las Vegas je bil majhno in nepomembno mestece tam nekje na negostoljubnem ameriškem zahodu. Bližnja reka Colorodo je mogočno, a prav nič prijazno drvela po svoji strugi: spomladi je poplavljala, jeseni ljudi na izsušeni zemlji prepuščala pomanjkanju. Več kot dve desetletji so inženirji tuhtali, kako bi jo ukrotili, a so vsakič znova ugotovili, da je to nemogoče. Toda zdaj so se kot blisk razširile govorice, da bo na njej zrasel tako mogočen jez, kakršnega na svetu še ni bilo. Ljudje niso počakali, da bi izvedeli, kdaj. Potem ko je črnemu četrtku, ko se je 24. oktobra 1929 sesula ameriška borza, sledila velika depresija ali gospodarska kriza, je delo izgubila skoraj četrtina Američanov. Novica o tem, da bo država financirala gradnjo najvišjega, najtežjega in največjega jezu na svetu, je bila svetel žarek v temačnem brezupu vsakdana – obetajo se delo, zaslužek in preživetje.

NAJSREČNEJŠI ČLOVEK NA SVETU

Klicali so ga Jekleni konj. Od 2. junija 1925, ko je postal stalni član bejzbolskega moštva New York Yankees, pa do 2. maja 1939, ko mu je moral dati slovo, ni na klopi preživel ene same tekme. Visok, hiter, natančen in silovitega udarca je kljub pogosto polomljenim prstom in razbolenemu telesu, v katerega so po nesreči udarjale odbite žogice, odigral kar 2130 tekem zapored. Bil je vzor garaštva, vzdržljivosti in neuničljivosti, toda ko se je 4. julija 1939 na domačem stadionu z enim najbolj slavnih govorov v ameriški zgodovini poslovil od športne kariere in stopil na mukotrpno pot življenja z ALS ali amiotrofično lateralno sklerozo, zaradi katere so naslednji dve leti njegove fizične moči naglo kopnele, dokler ga telo ni izdalo, še preden je dopolnil 38 let, je postal vzor resnične življenjske moči in dostojanstva.