eDition

eDition je tehnologija za objavo tiskovin na internetu. Vsi registrirani uporabniki lahko listajo celotne številke v eDition formatu brez omejitev.

Primer delovanja si lahko ogledate tudi na naši internetni strani www.edition-on.net

Išči po arhivu

Novi radar 427 že v prodaji Natisni E-pošta

427naslovnica_mala.jpgStella Walsh je bila najhitrejša ženska svojega časa. Erika Schinegger je bila izjemen up avstrijske ženske smučarske reprezentance. Dora Ratjen je blestela v skoku v višino. Nobena od njih ni bila nežna in ženstvena, vendar tudi številne športnice tistega časa niso bile. Pa vendar so se tri ženske razlikovale od svojih kolegic – njihovi kromosomi so bili drugačni in njihove življenjske usode boleče.  

KRIVE, KER SO VEDELE PREVEČ

Ko je leta 1921 angleška antropologinja Margaret Alice Murray izdala knjigo z naslovom Čarovništvo v Zahodni Evropi, je ta dvignila nemalo prahu tako v akademskih krogih kot v širši javnosti. V njej je namreč zagovarjala svojo kontroverzno teorijo, po kateri naj bi bilo srednjeveško čarovništvo le nadaljevanje poganskega kulta, ki je bil po njenem mnenju po vsej Evropi razširjen že vse od paleolitika. S teorijo, ki jo je razvijala vse do svoje smrti v stotem letu starosti, je pomembno vplivala na razmah tako imenovanih New age gibanj tako v Evropi kot v ZDA.  

UPRLA SE JE, TRPELA IN PREŽIVELA

Trinajst let je bila stara, ko se je leta 1939 začela vojna, in štirinajst, ko je očeta Jacquesa spraševala, ali bodo Nemci napadli tudi njih, Belgijce, kakor so Poljake. Da ne, ji je zatrjeval, enako kakor njen trinajst le starejši brat François, profesionalni vojak v belgijski vojski. Desetega maja 1940, ko se je z dve leti mlajšo sestro Julijo igrala v parku ob družinski hiši na vogalu ulice Pleinstraat v mestu Leuven, kakšnih deset kilometrov vzhodno od Bruslja, so prihrumela nemška letala. Vojna je vstopila tudi v Belgijo, družinska trgovina na vogalu ulice in dom za njo pa sta se spremenila v eno od postojank uporniškega gibanja, v katerega je posrkalo tudi svetlolaso deklico, ki je goreče verjela, da se je Nemcem treba upreti.

ZAKAJ SMO SE ŽE BORILI?

Vse se je začelo z vojno, ki je pravzaprav ni hotel nihče. Rožljanje s sabljami je v tistih časih pač imelo tradicijo v koncertu velikih sil. Govorica orožja je še vedno veljala kot zadnje sredstvo politike in od preloma stoletja naprej se je spirala oboroževanja odvijala vedno hitreje. Vsakdo je imel že toliko nakopičenega orožja, da so ga pošteno srbeli prsti in bi ga z veseljem uporabil v svojo korist. Zakaj ga torej ne bi? Počakati je bilo treba le na primerno priložnost.  Osemindvajsetega junija 1914 je bil lep poletni dan in v glavnem mestu Bosne je vladalo praznično vzdušje. A vsi njeni prebivalci niso bili praznično razpoloženi, še posebno Bosanci ne. Deželo je leta 1908 anektirala avstro-ogrska monarhija in od takrat je v njej veljal strog zasedbeni režim.

ŽENSKE? MOŠKI? PREVARANTKE?

Stella Walsh je bila najhitrejša ženska svojega časa. Erika Schinegger je bila izjemen up avstrijske ženske smučarske reprezentance. Dora Ratjen je blestela v skoku v višino. Nobena od njih ni bila nežna in ženstvena, vendar tudi številne športnice tistega časa niso bile. Pa vendar so se tri ženske razlikovale od svojih kolegic – njihovi geni so bili drugačni in njihove življenjske usode boleče.

OKOLJE IN SISTEM KROJITA NAŠO USODO

Kaj se zgodi, če dobre ljudi postavimo v zlovešče kriminalno okolje? V takem primeru zmaga človečnost ali slavi zmago zlo? Se hudobnost skriva v vsakem, še tako dobrem posamezniku, ali je to lastnost nekaterih redkih izjem, ki zato zavijejo na kriminalno pot? Lahko običajnega dobronamernega človeka brez kriminalne preteklosti in zlih namenov v zlobna dejanja prisili okolje, v katerem se znajde? Odgovore na takšna vprašanja je iskala skupina psihologov, ko je zasnovala eksperiment, v katerem so povsem običajne študente izpostavili zaporniškemu okolju.