|
 Avstralska vlada si je dolgo zatiskala oči pred preteklostjo, dokler letos naposled ni bila prisiljena spregledati in se je avstralski premier Kevin Rudd staroselcem opravičil za dve stoletji trajajoče diskriminacije in zlorabe.
Opravičilo je prineslo zadovoljstvo, vendar ni izbrisalo bolečine, ki so jo Evropejci povzročali, odkar so prišli na kontinent. Že pri prvem srečanju z njim so sklenili, da je to »nikogaršnja zemlja«, saj so aborigini živeli pol nomadsko življenje in je bila zemlja skupna last plemena, ki je na njej lovilo in nabiralo rastline, zato je nikoli niso vpisovali v kakršne koli uradne knjige. In čeprav izkopanine pričajo, da je aboriginska kultura najstarejša na svetu in je po nekaterih podatkih stara kar šesto tisoč let, za belce preprosto ni obstajala.
MOSTOVI RUŠIJO REKORDE
Mostovi povezujejo bregove. Med štirimi najdaljšimi mostovi na svetu so dva zgradili Američani in dva Kitajci. Najdaljša v dolžino merita več kot trideset kilometrov in stojita v ameriški Louisiani. Oba po lepoti prekaša znameniti Golden Gate v San Franciscu, s katerega sicer vsako leto skoči največ samomorilcev. Pred skoraj dva tisoč leti je najdaljši most takrat dal postaviti rimski cesar Trajan, in sicer čez Donavo, med današnjo Srbijo in Romunijo. Najstarejši danes stoječi most je kamniti Zaozou čez reko Xiao na Kitajskem. Najvišji viadukt na svetu so čez dolino reke Tarn, 270 metrov nad tlemi, leta 2004 postavili Francozi. Mostovi so se tudi podirali. Ena najbolj tragičnih nesreč v zgodovini se je zgodila, ko se je podrl most čez reko Taj na Škotskem in s sabo potegnil potniški vlak s 75 potniki.
SANJE O SVOBODI V OBLJUBLJENI DEŽELI
»Kako majhen je. In kako neizrazit pogled ima,« je pomislila Coretta Scott, ko je januarja 1952 pred sabo zagledala Martina Luthra Kinga mlajšega. Potem je spregovoril. In v njenih očeh nenadoma zrasel. Njegove besede so bile odločne in prepričljive, njegov nastop samozavesten. Čeprav je bil star šele triindvajset let, je vedel, kdo je in kaj hoče doseči v življenju. Vendar na to, kaj ga je v njem dejansko čakalo, ni bil pripravljen. Temnopoltim Američanom je do boljšega življenja hotel pomagati kot baptistični duhovnik, na koncu jih je v boj za njihove državljanske pravice popeljal kot njihov neuradni predsednik.
TUDI V SOCIALIZMU SO DELAVCI STAVKALI
Zgodovina uči, da je bila prva stavka nezadovoljnih delavcev v Tebah, 1151. pred našim štetjem, ko naj bi se delavci spuntali zaradi enoličnih obrokov in delovnih razmer nasploh. Stavke so bile v sodobni zgodovini, predvsem pa med industrializacijo v zahodni Evropi, za zaposlene edino sredstvo za izboljšanje gmotnega položaja, obliko organiziranega pritiska in boja za delavske pravice pa so dobile šele z ustanovitvijo sindikatov. Ti so se v imenu delavcev pogajali z lastniki tovarn in rudnikov za višje mezde (plače) ter boljše delovne razmere.
UKRADENA GENERACIJA
»Našim otrokom težko izkazujemo ljubezen. Ker je sami nikoli nismo užili. Tako ne vemo, kako naj jim povemo, da jih imamo radi. In samo skrbimo zanje. Sama nikoli ne ljubkujem svojih otrok, ker mene ni nikoli nihče ljubkoval. Razen enkrat, ko sem bila posiljena. In to ni nekaj, čemur bi lahko rekli ljubkovanje, mar ne?« se danes spominja mama, ki so jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, staro trinajst let, odvzeli družini in jo spravili v dekliški dom Parramatta v Novem južnem Walesu v Avstraliji. Samo zato, ker se ji je po žilah pretakala aboriginska kri.
PRHLJAJ ALI UČNA URA?
To je zgodba o katastrofi. Devetnajstega avgusta 1942 je približno šest tisoč kanadskih in britanskih vojakov napadlo francosko pristaniško mesto Dieppe, ki so ga imeli v rokah Nemci. Po komaj šestih urah so zavezniške sile naštele v svojih vrstah 4131 mrtvih, ranjenih ali zajetih. V nobeni drugi zavezniški operaciji ni bilo tako velikih izgub v tako kratkem času.
|
