Teleskopi nenehno širijo meje vidnega vesolja. Toda naš pogled se vse hitreje približuje neprehodnemu pragu. Onkraj njega teorija že flirta z neskončnim. Rezultat: ugibanja, čudenja, vrtoglavica.

Ko je leta 1989 dalajlama (dalaj v mongolščini pomeni ocean, lama pa je tibetanski izraz za duhovnega učitelja) sprejel Nobelovo nagrado za mir, dobil jo je za svoje delo na področju človekovih pravic, predvsem za nenehen trud, da bi svojo deželo osvobodil izpod kitajske oblasti, je samega sebe imenoval preprosti tibetanski menih. Vendar pa je Njegova svetost veliko več kot le preprosti menih. Je duhovni in politični vodja šestih milijonov Tibetancev, ki verjamejo, da je štirinajsta inkarnacija božanstva usmiljenja in sočutja. Tako kot njegovih trinajst predhodnikov si prizadeva za oživljanje in nadaljevanje vajrayane – ene izmed vej budistične tradicije.

Zelo dolgo je trajalo, da je krščanski svet priznal islam kot samostojno versko, zgodovinsko in kulturno dejstvo. Toda še danes Zahod o vsem tem zelo malo vé, saj celo pripadnike te religije pogosto napačno imenuje ("mohamedanci", kot da bi bil Mohamed za muslimane to, kar je bil Kristus za kristjane, bil pa je le eden od prerokov, resda zadnji in največji). Tudi o bogastvu islamske umetnosti, o velikem prispevku znanosti in o življenju ter delu posameznikov vemo le malo. Prav v naših časih, ko je vpliv Zahoda na islamski svet (ta obsega približno eno sedmino prebivalstva našega planeta) privedel do zelo nevarnega civilizacijskega soočenja, je boljše poznavanje "druge strani" zelo pomembno.

Afganistan, dežela, obkrožena z velikimi in majhnimi sosedami, Kitajsko, Iranom, Pakistanom, Tadžikistanom, Turkmenijo in Uzbekistanom, je v zadnjih dvajsetih letih na političnem zemljevidu sveta prisotna kot velika, črna pika, ki je mednarodna skupnost, tudi če bi hotela, ne more obiti.

Enajsti september 2001 je bil svetovni dan miru. In bil je dan, ko so v svetu začela veljati nova pravila igre na področju varnosti. Teroristi so napadli Ameriko, simbol nedotakljive moči, neokrnjene demokracije in cvetoče ekonomije. Dve potniški letali sta treščili v nebotičnika World Trade Centra, eno je poletelo naravnost v Pentagon, četrto je strmoglavilo v Pennsylvaniji. Odgovornosti za napad ni prevzel nihče, informacije ameriške, nemške, francoske in drugih obveščevalnih služb, ki so v strahu za svetovno varnost naposled združile moči, pa kažejo, da je tako zapleten in odlično usklajen napad mogel organizirati, financirati in izpeljati le Osama bin Laden, eden od desetih najbolj iskanih teroristov na spisku FBI.

Čeprav je človek zadnjih 200 let izumljal nove in nove materiale za vsakdanjik, ostaja tisočletja uporabljani bambus še vedno njegov prijatelj in - učitelj. Znašli smo se v nenavadnem svetu. V zelenem somraku se povsod okoli nas dvigajo velikanska kolenčasta travna stebla. Več kot 30 metrov visoke in več kot pedenj debele bilke se bleščijo v nekakšni skrivnostni podmorski svetlobi in njihovi suličasti listi šepetajo kot oddaljena morska obala. Tu in tam se ob vetrcu te bilke podrgnejo druga ob drugo in tedaj izpod vznemirjene listne strehe zaslišimo pritajeno ječanje in stokajoče škripanje in somrak je poln poltihih krikov.

Bilo je 24. junija 1981, ko je Ivanka Ivankovia, hercegovski deklič, okoli 17. ure na Podbrdu opazila čudovito mlado žensko s krono na glavi. Vzkliknila je prijateljici Mirjani: "Nu, Góspe!" Mirjana ji ni verjela. Pozneje sta dekleti naleteli na Ivana in Vicko. Góspa se je spet prikazala, tokrat z otročičkom v naročju, in namignila jim je, naj pridejo k njej, toda druščina je pobegnila.

»Priznam, da od srca sovražim te pošasti in da bi jih z veseljem pobijal,« je rekel Winston Churchill, ko je prvič od blizu videl nilskega krokodila. »Če krokodil ne bi obstajal, bi si ga bilo treba izmisliti,« je rekel Paul Hogan, režiser filma Krokodil Dundee.

Marilyn Monroe je v eni svojih pesmi sicer pela, da so diamanti najboljši prijatelji deklet, a že bežen sprehod skozi zgodovino teh tako zaželenih kamnov nam pokaže, da so si jih nadvse želeli tudi moški. Zaradi diamantov so se zapletali v spletke, z njimi so skušali kupovati ljubezen, nosili so jih kot talismane in trepetali v strahu, da bi jih izgubili. Zato bi diamanti, če bi seveda znali govoriti, lahko povedali zanimive zgodbe. Pred vami so »dogodivščine« najlepših, največjih in najbolj želenih diamantov sveta.

Klara Hitler je takoj vedela, da bo 20. april 1889, dan, ko se ji je rodil sin, zanjo vedno izjemen. Svet se je tega zavedel šele petdeset let pozneje, ko je Hitler že začel svoj uničevalski pohod po Evropi. Nemci so ga častili kot odrešenika, ki bo njihovo deželo rešil posledic sramotnega versajskega miru, podpisanega ob koncu prve svetovne vojne. Zanje je bil domoljub, ki ga žene čista ljubezen do domovine, in prav nihče ni v njem prepoznal narcisoidnega in nekrofilnega uničevalca, ki ni sovražil le Židov, temveč tudi Nemce in življenje nasploh.