|
Napisal/a Urednica
|
|
Kaj je v življenju najslajše? Svoboda. Čeprav smo ljudje različni. Nekateri se lažje sprijaznijo z njeno izgubo, drugi so zanjo pripravljeni tvegati življenje. Predvsem tisti, ki se znajdejo za rešetkami in pri načrtovanju bega pokažejo izjemno iznajdljivost, upornost in organiziranost. Tako kot jo je v petdesetih letih prejšnjega stoletja Britanec Alfred George Hinds, bolj znan kot Alfie ali Hudini Hinds. Potem ko je bil zaradi ropa obsojen na dvanajst let zapora, je uspešno pobegnil kar iz treh strogo varovanih zaporov, ko pa so ga leta 1960 zadnjič pripeljali pred sodnika, je temu povedal: »Ne bom ostal v zaporu. Zelo težko mi bo spet iti, a zagotavljam vam, da bom šel.« In ni bil edini zapornik, ki ni zdržal za rešetkami.
|
|
Napisal/a Urednica
|
|
Zakaj je bila Angležinja Helen Duncan, ki jo je sodišče leta 1944 spoznalo za krivo po Zakonu o čarovništvu iz leta 1735, nekaj posebnega, ko pa je bila le eden od številnih medijev, ki so v tistem času delovali v Veliki Britaniji? Ker je bila edini medij, ki naj bi ogrožal nacionalno varnost medvojne Velike Britanije.
|
|
Napisal/a Urednica
|
|
Mojzes je eden izmed osrednjih likov Stare zaveze. Svetopisemsko pripoved o njem lahko strnemo takole: iz pregnanstva, ker je ubil egipčanskega nadzornika, ki je pretepal Hebrejca, ga je poklical bog Jahve v obliki gorečega grma. Jahve je prisluhnil stiskam judovskega ljudstva v egipčanskem suženjstvu in se odločil, da ga bo popeljal v deželo Kanaan, prvotno domovino judovskih plemen.
|
|
Napisal/a Urednica
|
|
Islamski nauk je že od vsega začetka prepričljiv zaradi uresničevanja prerokb preroka Mohameda, da bodo tisti, ki sprejmejo novo vero in se držijo njegovih naukov, nagrajeni v tuzemskem življenju. V nasprotju s krščanstvom, ki računa na transcendentno uteho, nagrado, ki bo prišla šele v onstranstvu, islam uči, da se z aktivnim delovanjem v sedanjosti lahko uresniči božja prerokba že na tem svetu. Alah je sporočil, da se bo njegovo carstvo ustvarilo danes in tukaj ter da se bo s širjenjem nove vere in z zmago nad neverniki ta prostor širil; Dar-al-Islam (Dežela vere), ki je dežela resnične vere, mora premagati okoliški nemuslimanski svet Dar-al-Harb (Dežela vojne).
|
|
Napisal/a Urednica
|
|
Raziskava organizacije Roper, ki so jo izvedli leta 1991, je pokazala, da naj bi bilo vsaj 3,7 milijonov Američanov žrtev ugrabitev zunajzemeljskih bitij, vendar je zgodb, s katerimi se srečujejo redki raziskovalci tega morebitnega fenomena, veliko manj. Ljudje, ki naj bi se srečali z inteligentnimi bitji iz vesolja, si o tem, kar naj bi doživeli, običajno ne upajo govoriti. Za večino strokovne javnosti fenomen ne obstaja, laična se mu večinoma posmehuje. A ga vsi ne jemljejo tako zlahka. Nekateri raziskovalci so prepričani, da se ugrabitve dogajajo, drugi dopuščajo možnost, da do njih prihaja. Nekateri trdijo, da vedo, kakšen je dolgoročni cilj zunajzemeljskih bitij, drugi so pri oceni, kaj čaka Zemljane, bolj zadržani. Vsi verujoči pa so prepričani, da na Zemlji ni vse tako, kot se zdi, da je.
|
|
Napisal/a Urednica
|
|
»I have to be seen to be believed,« je nekoč izjavila kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Jamajke, Barbadosa, Bahamov, Grenade, Papue Nove Gvineje, Salomonovih otokov, Tuvaluja, Belizeja, otokov Sveta Lucija, Sveti Vincent in Grenadini, Saint Kitts and Navis ter Antigue in Barbude. Elizabeta II., poosebljenje britanske monarhije, je v 55 letih vladavine postala institucija, ljudje ne gledajo več nanjo kot na osebo iz krvi in mesa, z vsemi človeškimi lastnostmi in tudi napakami vred. Treba jo je videti, da lahko verjamemo v njen obstoj. Pa še takrat zadržana in obvladana, z večnim smehljajem na ustih, ne deluje prav stvarno.
|
|
Napisal/a Urednica
|
|
»Javna slava, delo v javnosti, vse to ni nič! Samo pri delu, ko človek občuti za trenutek krila večnosti, dobi nekaj, česar mu ne more vzeti nihče več – zato pa je tudi umetnost tako grozno krasna stvar.« In umetnosti je zapisal svoje življenje. Tako zelo odločno, da v njem ni ostalo prostora za sorodnico dobrih dunajskih znancev, tovarnarjev Zacherlovih, Mizzi, in tako popolno, da so njegove povezave s hčerko češkoslovaškega predsednika Masaryka, Alice, ostale le primer popolno ubranega ujemanja značajev in idej, za biografe pa izziv pri opredeljevanju Plečnikovega odnosa do žensk. Jože Plečnik – totalni, absolutni umetnik.
|
|
Napisal/a Urednica
|
|
Čeprav je dinastija Karađorđevićev nastala šele pred dvesto leti v srbskih bojih proti Turkom in nima fevdalnega političnega zaledja kakor večina zahodnoevropskih kraljevskih dinastij, si je med vladanjem nagrabila precejšnje bogastvo, ki šestdeset let po razlastitvi ponovno vzbuja zanimanje javnosti in upravljavcev držav, ki so nastale na tleh nekdanje Jugoslavije. Prvak dinastije, Aleksander Karađorđević, ki že nekaj let živi v kraljevem dvoru na beograjskem Dedinju, zahteva vrnitev po vojni odvzetega in nacionaliziranega imetja ter se trudi, da bi postal srbski kralj.
|
|
Napisal/a Urednica
|
|
Smo na Zemlji sami? Imamo družbo? Nas obiskujejo inteligentna bitja iz vesolja? Leta 2002 je 65 odstotkov gledalcev televizijskega programa Sky news izjavilo, da verjamejo v obstoj neznanih letečih predmetov. Oglasili so se skeptiki. Neznanih letečih predmetov ni, zatrjujejo, tisti, ki trdijo, da so jih videli na lastne oči, pa so žrtve optičnih prevar. V resnici so namreč videli zračni balon, letalo, lasersko svetlobo, satelit, planet Venero, model letala, izstrelek, ptico, Luno, odboj svetlobe ali kaj podobnega, pravijo. A ne glede na to, kako zavzeto predstavljajo svoje dokaze, ljudje še naprej verjamejo, da na Zemlji nismo sami.
|
|
Napisal/a Urednica
|
|
»Alberobello, mesto hiš trulli, je izjemen primerek krajevne arhitekture. Je eno najbolje ohranjenih in najbolj homogenih urbanih naselij tega tipa v Evropi, še posebej zaradi svojih značilnosti in zato, ker so hiše še vedno naseljene. Predstavlja neverjetno preživetje prazgodovinskih gradbenih tehnik ...,« so leta 1995 zapisali raziskovalci, ko so predlagali, da bi hiše trulli iz italijanskega mesta Alberobello prišle pod Unescovo zaščito. Njihov predlog je bil sprejet. Kdorkoli hoče kakorkoli spremeniti podobo belih stožčastih hišk, ki od srede 15. stoletja kraljujejo na jugu Italije, se mora držati strogih predpisov za zaščito svetovne dediščine.
|
|