Komarji, ki prenašajo viruse … kobilice, ki pustošijo pridelke … termiti, ki razjedajo hiše … Insekti danes napadajo na vseh frontah. Nekateri od njih so se namreč razširili po vsem svetu. Mravlje, recimo, niso samo izredno dobro organizirane, temveč že sestavljajo 10 odstotkov živalske biomase, torej toliko kot človeštvo, in zdaj oblikujejo superkolonije, ki se raztezajo tisoče kilometrov daleč! Skratka, opraviti imamo s pravim zavojevanjem sveta, s popolnim ekološkim uspehom.

Ob besedi alkimija nam vstanejo pred očmi podobe mračnih srednjeveških laboratorijev, v katerih možje v črnih ali sivih oblačilih dan in noč sedijo ob debelih bukvah, premetavajo epruvete, sajaste lonce in podobne posode ter iščejo skrivnostni kamen modrosti, eliksir življenja in podobno. Kaj so v resnici našli?

Na položaj guvernerja Kalifornije se je po odpoklicu guvernerja Graya Davisa povzpel petkratni mister universe, igralec avstrijskega rodu, Arnold Schwarzenegger. Bivši bodybuilder in mož nečakinje nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja se bo moral spopasti s težko nalogo. V proračunu najbogatejše in največje ameriške zvezne države zeva luknja, velika vsaj osem milijard dolarjev.

Raziskovalna skupnost se ni še nikoli tako mobilizirala, kot je to storila v začetku 80. let. Povod: prizadevanje, da bi identificirali to, kar se še ni imenovalo HIV, virus aidsa. V ospredju je bila predvsem zagrizena polemika med Američanom Robertom Gallom in Francozom Lucom Montagnierom. Polemika, ki se je nazadnje sprevrgla v neusmiljeno tekmovanje in prerasla celo v škandal.

Irski pisatelj Oscar Wilde je rekel: "Ljudje bolj verjamejo v malo verjetno kot v neverjetno." Z drugimi besedami, lažje je nekoga prepričati, da obstajajo duhovi, kot pa da je mogoče preživeti padec iz letala z višine deset tisoč metrov. In vendar je slednje leta 1972 doživela Vesna Vulović, stevardesa na DC-9, ki se je rešila, ker je imela srečo, a tudi zato, ker fizika uči, da zaradi zračnega trenja hitrost padanja ne raste proporcionalno z višino. Znanost in svet skrivnosti sta sploh zelo povezana. Lahko bi celo rekli, da so znanstvene raziskave otroci privlačnosti, ki jo človek čuti do vsega nerazumljivega. In kaj se dogaja danes? Znanost postaja vse bolj popularna, kajti sooča se tudi z najbolj neverjetnimi stvarmi. Ali kot je rekel Albert Einstein: "Domišljija je pomembnejša od poznavanja." In res je tudi to, da prav znanost ustvarja nove skrivnosti.

Kako je mogoče pod eno odejo spraviti sovraštvo cerkvenih moralistov do naslade in žensk ter robato ljubezensko pesništvo, odprte javne hiše in kopališča, kjer se je vse počez ljubilo? Kakšna je pravzaprav resnica o ljubezni v srednjem veku?

Zakaj je človek postal gol? Miniti so morala tisočletja, da smo masturbacijo (spet) doumeli kot nekaj povsem naravnega. Tudi dvorjenje je ena od najstarejših oblik obnašanja. Kaj vedo psihologi povedati o trdnosti in trajnosti zakonske zveze? In kaj se skriva za stoterimi načini pozdravljanja? Vsa ta in še mnoga druga vprašanja so povezana s spolnostjo, dejavnostjo, s katero se ljudje na planetu Zemlji največ ukvarjajo, kot so trdno prepričani evolucionisti.

Povzročitelj epidemije razvpitega sarsa ni najhujši med novimi virusi, ki nas utegnejo napasti. Toda zalotil nas je iznenada, zato ga bo težko ustaviti. In vendar je prava nevarnost »Big One«, kot so virologi imenovali virus gripe (tako imenovani H5 ali H7), ki grozi, da bo med okuženimi terjal tudi 30 odstotkov žrtev, če bo prešel na človeka. Mar se bo ponovila »španska bolezen«, gripa, ki je v letih 1918-1920 pomorila 40 milijonov ljudi?

Carine in obmejne kontrole ni. Le nekaj korakov loči svetovljansko mesto Rim in najmanjšo državo na svetu, tako da običajni popotnik sploh ne opazi, kdaj prestopi mejno črto, še posebej če ne ve, da je svetlo marmornato obrobje ob vstopu na Petrov trg že mejna črta. Tu se začne vatikanska država, v kateri pa obiskovalec ne vidi veliko, četudi si natančno ogleda vso Petrovo baziliko.

Strah, šok, brezup in ogorčenje so bile takoj po uboju srbskega premierja Zorana Đinđića najpogostejše reakcije ljudi v Beogradu in Srbiji. Še kakšno uro po atentatu, ko je Đinđić že praktično mrtev ležal v beograjskem Kliničnem centru in ko grozna novica še ni prišla do vseh, je mesto še nekako živelo, potem pa je vse tako rekoč zastalo in zavladal je nenavaden molk. Tisti starejši, ki poznajo nekdanjo jugoslovansko prestolnico, ki je eno najbolj živih, če ne najbolj živo mesto na Balkanu, s stalno gnečo in kaotičnim prometom, trdijo, da je tako vzdušje vladalo le enkrat, ob smrti in pogrebu Josipa Broza Tita.