Iz vesolja je Zemlja videti begajoče veličastna. "Steklena kroglica, najlepša, kar si jo lahko zamislimo," je bil očaran ameriški vesoljec James Irwing. "Ta vroči in živi predmet je bil tako delikaten, da bi se razbil na drobce, če bi ga človek oplazil s prstom ..." Iz večje bližine pa Zemlja ostaja velikan z glinenimi nogami in najboljše je na njej skupaj z najslabšim. Če je verjeti poročilu Združenih narodov - tretjemu o prihodnosti svetovnega okolja (GEO-3) - ostane vtis, da je za prvim vogalom pekel. Nezaustavljivo krčenje gozdov, vse večja revščina, širjenje puščav in epidemij, onesnaževanje na vseh ravneh, globalno segrevanje ... Vse rdeče lučke že deset let mežikajo. Mar je položaj res tako alarmanten? Svet vendar še nikoli ni bil tako bogat.

Otok v Aralskem jezeru je okužen s trosi vraničnega prisada - smrtonosnimi in skrajno odpornimi bakterijami, ki so jih sovjetski znanstveniki ustvarjali v okviru načrtovane vojne proti zahodu. Nevarnost pa je kljub že več kot deset let oddaljeni hladni vojni vse bližja - pravcati Černobil v upočasnjenem posnetku.

Fiziki so danes prepričani, da obstajajo še druge razsežnosti, in ne le dimenzije prostora in časa, v katerih živimo. Tako majhne dimenzije, da jih sploh ne opazimo oziroma tako velike, da vanje nimamo dostopa. Če jih namreč ne bi bilo, ne bi bilo mogoče pojasniti šibkosti težnostne sile in celo nastanka vesolja. Zato znanstveniki mrzlično iščejo poti, ki bi vodile do teh skrivnostnih svetov. In ne samo teoretično, tudi eksperimentalno so že našli nekaj možnih odgovorov na ta zares vrtoglava vprašanja.

V naših časih je, kot je že pred natanko 50 leti v svoji Zgodovini živali ugotovil Richard Lewinsohn, »skoraj več knjig o živalih kot samih živali«. In vendar le težko dojamemo vlogo, ki so jo nekoč v človekovem življenju igrale domače in divje živali.

Ni premogel miselne moči kakega Newtona, toda Leonardo da Vinci se je znanosti lotil s strastjo. In v nasprotju s klišejem o "univerzalnem predhodniku" je poskrbel za ploden prispevek.

Elvis Presley - ameriška ikona. Kralj rokenrola. Usnje in kitara. Temačen, bahavi kralj. To je popačena podoba začetnika nove pop kulture. Za takšnim imidžem se je namreč skrivala ljubeča in plemenita duša, ki je kljub imenu, bogastvu in slavi, brezupno iskala predvsem duhovno globino in resnico. Elvis je bil velikodušen, bil je domoljub, ki je nekoč ponudil pomoč celo ameriškemu predsedniku.

Voda je ena od najbolj vsakdanjih in razširjenih stvari na svetu, vendar človeka še vedno vzburja in tudi za znanstvenike hrani kako skrivnost. Opisali bomo, kaj so raziskovalci o njej odkrili doslej. Čeprav njeno kemično formulo – H2O – pozna vsak šolar, ima številne lastnosti, ki so odvisne od tega, kako so molekule razvrščene med sabo oziroma povezane s kemičnimi vodikovimi »mostovi«. Kapljica na sliki je res modra, kajti molekule vode vsrkavajo rdečo svetlobo.

Svet je poln skrivnosti. Od tistih, ki jih ne vidimo, ker so skrite pod zemljo, do tistih, ki jih ne poznamo, ker so shranjene v milijardah človeških glav. Opisali bomo nekaj takšnih, ki so v preteklosti najbolj burile domišljijo, pripoved pa začinili z dogajanji, ki se nam danes ne zdijo le nenavadna, temveč že kar smešna.

»Nash je človek, ki je znal vedno presenetiti,« je po podelitvi Oskarjev o njem dejal njegov kolega Simon Kochen, matematik s Princetona. A čeprav Nasheva življenjska zgodba brez nepotrebnih dodatkov spominja na scenarij dobrega hollywoodskega filma, bi jo najbrž poznala le peščica matematikovih znancev in prijateljev, če se pred leti zanjo ne bi začela zanimati dopisnica New York Timesa Sylvia Nasar. Tri leta so se poti genialnega matematika in novinarke precej intimno prepletale in leta 1998 je Nasarjeva napisala biografijo A Beautiful Mind. Kritiki so knjigo takoj dobro sprejeli, novinarka pa je še isto leto zanjo prejela nagrado National Book Circle Award in bila nominirana za Pulitzerjevo nagrado. Od tu do Hollywooda je bil samo še korak.

Eno najpomembnejših vprašanj, s katerimi se ukvarjajo vojaški načrtovalci, je prevoz enot in njihove opreme na katerokoli krizno žarišče na svetu. Kakšne težave predstavlja prevoz, se je najbolj pokazalo pred dobrimi desetimi leti v vojni v Perzijskem zalivu, ko je Irak okupiral Kuvajt. S tem vprašanjem se že kar nekaj let ukvarjajo tudi v nekaterih evropskih vojaških letalstvih.