Vsak dvajseti človek, ki je bil kdaj rojen, živi na svetu prav danes. Če je leta 1950 na planetu živelo 2,5 milijarde ljudi, jih danes na njem živi 6,7 milijarde. Do leta 2050 se bo število predvidoma povzpelo na 9,5 milijarde. S 4 milijardami ljudi je najbolj poseljena celina Azija. Z okoli 900 milijoni ji sledi Afrika in s 730 milijoni geografska Evropa skupaj z Rusijo. Vsak tretji človek na svetu je Kitajec ali Indijec, vsak osmi je Evropejec ali Afričan in vsak dvajseti državljan ZDA ali Kanade. Leta 2000 je bilo na svetu desetkrat toliko ljudi kot pred 300 leti. Tako pravi statistika.

ZA BOGOVE, ZA LJUDI

»Če ste delali dovolj trdo, da ste se izkazali vredne oditi v Olimpijo, če niste bili leni in nedisciplinirani, potem odidite s samozavestjo; tisti pa, ki niso trenirali v tem duhu, naj gredo, kamor želijo,« so besede, ki jih je v drugem stoletju pred našim štetjem Filostrat starejši namenil sodelujočim na olimpijskih igrah, najpomembnejših med vsemi športnimi igrami v stari Grčiji. Slava, ki jo je zmaga na njih prinesla športniku, je presegla vse, še tako bogate materialne nagrade, ki bi jih mogli kdajkoli osvojiti kjerkoli.

VZPON IN PADEC VOJNEGA ZLOČINA

Ponoči 21. julija 2008 so beograjski mediji poslali v svet sporočilo, da so prijeli Radovana Karadžića, psihiatra, pesnika, prvega predsednika Srbske demokratske stranke BiH in prvega predsednika Republike Srbske, ki je v balkanski vojni v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s svojo politiko in odločitvami v Bosni in Hercegovini povzročil veliko gorja. Srbski varnostni organi so ga prijeli v Novem Beogradu, kjer je živel kot zdravilec pod imenom dr. Dragan David Dabić.

OLIMPIJSKE IGRE  POD  KLJUKASTIM  KRIŽEM

Na vetrovno soboto 23. maja 1931 je 17-letni ameriški študent črnskega rodu Jesse Owens prvič stopil na atletsko stezo državnega kolidža v Ohiu in postavil šolski rekord v skoku v daljino, bil drugi v teku na 200 jardov (182 m)  in četrti v teku na 100 jardov (91 metrov). To je bil resda skromen začetek, toda čez leta so ta stadion poimenovali prav po njem.

DOLGA POT DO SVOBODE

Nelsona Mandelo, ki je več kot četrt stoletja preživel v zaporu na zloglasnem južnoafriškem otoku Robben, prijatelji kličejo Madiba. Devetdesetletnega moža je njegovo ljudstvo povzdignilo v mit, oblast zloglasnega apartheida pa ga je v isti sapi obsodila kot terorista. Ko so ga februarja 1990 izpustili na prostost, so se njegovi krvniki bali maščevanja. A človeka, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir in se v zaporu kalil v bitkah s samim seboj, so podcenili. O maščevanju ni razmišljal.

VSE VEČ NAS JE!

Vsak dvajseti človek, ki je bil kdaj rojen, živi na svetu prav danes. Če je leta 1950 na planetu živelo 2,5 milijarde ljudi, jih danes na njem živi 6,7 milijarde. Do leta 2050 se bo število predvidoma povzpelo na 9,5 milijarde. S 4 milijardami ljudi je najbolj poseljena celina Azija. Z okoli 900 milijoni ji sledi Afrika in s 730 milijoni geografska Evropa skupaj z Rusijo. Vsak tretji človek na svetu je Kitajec ali Indijec, vsak osmi je Evropejec ali Afričan in vsak dvajseti državljan ZDA ali Kanade. Leta 2000 je bilo na svetu desetkrat toliko ljudi kot pred 300 leti. Tako pravi statistika.