eDition

eDition je tehnologija za objavo tiskovin na internetu. Vsi registrirani uporabniki lahko listajo celotne številke v eDition formatu brez omejitev.

Primer delovanja si lahko ogledate tudi na naši internetni strani
www.edition-digital.co.uk

Išči po arhivu

Spoštovani obiskovalci! Zaradi tehničnih težav registracije in prijave na spletni strani www.revija-radar.com trenutno niso možne.
Hvala za razumevanje!

Novi radar 439 že v prodaji Natisni E-pošta

439naslovnica_mala.jpg»Hanns bi še iz nune izvlekel priznanje o prešuštvu,« je s spoštovanjem dejal neki nekdanji vojni ujetnik. Devetdeset odstotkov zajetih zavezniških vojaških pilotov pred zasliševalcem Hannsom Scharffom ni moglo ohraniti skrivnosti, zato se je v vojaške knjige vpisal kot eden najboljših zasliševalcev druge svetovne vojne in si po njej pridobil spoštovanje, četudi se je bojeval na strani poražencev. Cenile ga niso le ameriške oblasti, ki so po vojni brez moralnih zadržkov novačile nemške strokovnjake, temveč tudi vojaki, ki so se v ujetništvu znašli v njegovih rokah.  

ŠE NUNA BI PRIZNALA PREŠUŠTVO

»Hanns bi še iz nune izvlekel priznanje o prešuštvu,« je s spoštovanjem dejal neki nekdanji vojni ujetnik. Devetdeset odstotkov zajetih zavezniških vojaških pilotov pred zasliševalcem Hannsom Scharffom ni moglo ohraniti skrivnosti, zato se je v vojaške knjige vpisal kot eden najboljših zasliševalcev druge svetovne vojne in si po njej pridobil spoštovanje, četudi se je bojeval na strani poražencev. Cenile ga niso le ameriške oblasti, ki so po vojni brez moralnih zadržkov novačile nemške strokovnjake, temveč tudi vojaki, ki so se v ujetništvu znašli v njegovih rokah.  

SAMOMORILSKI REKRUTI AMERIŠKE VOJSKE

Bilo je jutro, 7. decembra 1941, ko so nad ameriški Pearl Harbor priletela japonska letala. Eksplozije bomb so odmevale daleč naokoli. Ubile so 2403 ljudi in jih 1178 ranile, materialna škoda je bila ogromna. Združene države Amerike so vstopile v drugo svetovno vojno in začel se je vpoklic v vojsko. Med naborniki so se čudežno znašla tudi bitja teme, ki so s svojimi izjemnimi sposobnostmi ljudi plašila že stoletja in znanstvenike fascinirala vse od Leonarda da Vincija naprej. Zmago nad Japonci naj bi Američanom prinesli netopirji, ki bi za varnost domovine morali svoja življenja žrtvovati v operaciji X-Ray.

KO ČAST PREMAGA BOLEČINO

Na otoku Pentecost v južnem Tihem oceanu se osemletni deček povzpne na skoraj 30 metrov visok stolp, zgrajen iz drevesnih vej. Na vrhu je čisto sam, spremljajo ga le vera in ovijalki, oviti okoli njegovih stopal. Čaka ga najbolj ekstremen bungee jumping na svetu. Ovijalki, za kateri lahko le upa, da sta ravno prav dolgi, bosta odločali o njegovem življenju ali smrti. Če bo sreča na njegovi strani, se bo z rameni ali glavo dotaknil tal. Če bo imel smolo, si bo poškodoval precej kosti in zelo verjetno tudi lobanjo. Morda bo celo izgubil življenje. A deček ne kaže strahu, prej ponos. Če bo preživel skok, se bo namreč deček, ki se je povzpel na stolp, z njega vrnil kot odrasel moški.

GENIALNI UM, UJET V INVALIDNEM TELESU

Pred približno 13,8 milijarde let so z velikim pokom nastali materija, prostor in čas. Kaj je bilo pred tem, ne ve nihče. Ne vemo tudi tega, ali je pred velikim pokom sploh kaj bilo. Takoj pred njim je bilo vesolje majhno, ne večje od zrna graha, toda zelo gosto in vroče. Toda že v majhnem delčku sekunde po njem se je začelo širiti in istočasno ohlajati. Ohlaja in širi se še danes. Takoj po velikem poku so se delčki elementov oblikovali v protone in nevtrone. Po treh minutah so nastala jedra prvih atomov iz vodika, helija in litija. Toda moralo je preteči še 400.000 let, da se je temperatura v vesolju tako znižala, da so nastala prva stabilna atomska jedra. In šele, ko je preteklo milijon let, so začele nastajati velike strukture. Iz temne materije, ki neposredno ni vidna, jo je pa mogoče opazovati skozi spremembe v gravitaciji, so nastala nebesna telesa, kjer sta se vodik in helij strdila v zvezde in galaksije.

LJUBEZEN, KAJ SI  RESNICI?

Ljubezen. Skrivnostna, navdihujoča in opevana, a tudi nesrečna, omejujoča in včasih usodna. Platonska in telesna, srečna in nesrečna, včasih vse v enem. To, kaj vse se skriva za besedo ljubezen, so skušali doumeti že v stari Mezopotamiji, Indiji in Egiptu, pa tudi v antični Grčiji ter Rimu in v njuni naslednici, trubadurski Evropi. Energijo privlačnosti in odbojnosti med spoloma so z družbenimi normami poskušale zajeziti in usmerjati vse velike civilizacije, tudi tiste, ki so izumrle. Če je mit o viteški romantični ljubezni, ki je nič ne more ustaviti, nastal pred 1200 leti na evropskih dvorih, pa so različne kulture ljubezen in delitev vlog med spoloma, ki je določala način življenja, razumevale različno.