Pred vami je nova podoba internetne strani Radar z naprednim arhivski sistemom, ki je brez omejitev dostopen vsem registriranim uporabnikom. Predstavljamo vam tudi tehnologijo eDition, ki bralcu omogoča dinamično, zanimivo in interaktivno branje. Ker nov sistem za uporabo potrebuje drugačne podatke za prijavo, že obstoječih uporabnikov ni bilo mogoče prenesti v novo bazo, saj bi jim morali spremeniti uporabniško ime. Zato smo se raje odločili, da se vsi uporabniki znova registrirajo. Pri registraciji lahko s klikom tudi izberete, ali bi želeli dobivati mesečne e-novice.

Nekdanja Jugoslavija, tako kot celoten Balkanski polotok, je bila vseskozi prepredena z različnimi verstvi, ki so si na trgu pridobivanja duš pogosto »konkurirala« s takšno zavzetostjo, da je namesto prepričevanja govorila sablja. Tudi razpadanje bivše jugoslovanske države v sredini prejšnjega desetletja in oblikovanje novih držav na mejah bivših republik  ima v sebi pomembno versko razsežnost, kajti pripadnost veri – pravoslavni, katoliški, muslimanski – se prekriva z nacionalnimi mejami.
Voditelji vseh treh velikih religij na Balkanu se sicer otepajo odgovornosti za krvavi razpad nekdanje skupne države in povzročeno morijo, ki se je zgodila tudi v imenu Alaha, pravoslavnega in katoliškega Boga,  vendar so ob pridigah o miru, bratstvu in ljubezni do bližnjega (ne)hote dovoljevali versko in nacionalno »čiščenje«.

NEŽNO SRCE ZA NEPREBOJNO MASKO TRDOTE

»Gospa Curie je izmed vseh slavnih bitij edina, ki je slava ni izpridila,« je o Marie Curie izjavil njen prijatelj Albert Einstein. Ker je tudi ni mogla. Zmeraj je prezirala zlaganost in sprenevedanje, zmeraj je ostajala zvesta znanosti. In v njej ni bilo prostora za slavo, ki sta ji jo prinesli dve Nobelovi nagradi. Zanjo je bila zgolj breme, ki ji ni dovoljevalo, da bi se lahko v miru posvečala edini stvari, ki jo je v življenju resnično zanimala – raziskovanju. V tem, in še v marsičem, sta si bila z možem, fizikom Pierrom Curiejem, vedno edina.

KO SE VERSTVO SPREVRŽE V ZVERSTVO

Nekdanja Jugoslavija, tako kot celoten Balkanski polotok, je bila vseskozi prepredena z različnimi verstvi, ki so si na trgu pridobivanja duš pogosto »konkurirala« s takšno zavzetostjo, da je namesto prepričevanja govorila sablja. Tudi razpadanje bivše jugoslovanske države v sredini prejšnjega desetletja in oblikovanje novih držav na mejah bivših republik  ima v sebi pomembno versko razsežnost, kajti pripadnost veri – pravoslavni, katoliški, muslimanski – se prekriva z nacionalnimi mejami.

MORJE IN ZEMLJA STA SE VEDNO BORILA ZA PREVLADO

Zemlja se je tresla stotine milijonov let prej, preden je nanjo položil nogo človek. Celinske in tektonske plošče pod zemeljsko skorjo se premikajo in s temi premiki so nastali celine, morja, otočja in gorovja. Prvinske kulture so modrost sobivanja z naravo skozi izkušnje svojih prednikov vgradile v svoje življenje. »Morje in zemlja sta se vedno borila za prevlado,« je dejal poglavar plemena Onge z Andamanskih otokov, ko je leta 2004 rešil svoje ljudi pred  cunamijem. Ko je začutil tresenje tal, jih je z obale poslal na bližnji hrib. »Najprej duhovi zatresejo drevesa. Morje se umakne, nato pa prihrumi in vstopi v džunglo. To traja tako dolgo, dokler se morje in zemlja ne dogovorita, kje med njima je meja.«.

POLJA SMRTI RDEČIH KMEROV

»Ditha Prana je umrl. Ali res? Kdo pa sploh je to? Še nikoli nisem slišal zanj.« Prav zares večina ljudi še nikoli ni slišala za tega ameriškega novinarja kamboškega rodu. A prav on je podrobno opisal grozovito trpljenje tistih, ki so se znašli v rokah Rdečih Kmerov. Po njegovem pripovedovanju so leta 1984 posneli film Polja smrti; prejel je tri oskarje.

IGRA MAČKE Z MIŠJO

Izid največje pomorske bitke med drugo svetovno vojno je pomenil propad prvega izmed treh rodov japonske vojske: mornarice. Z njenim zlomom so Američani osvojili Filipine in tako Japoncem presekali oskrbovalne poti z juga. Konec vojne se je zdel na dosegu roke, a kri je tekla še skoraj eno leto.