eDition

eDition je tehnologija za objavo tiskovin na internetu. Vsi registrirani uporabniki lahko listajo celotne številke v eDition formatu brez omejitev.

Primer delovanja si lahko ogledate tudi na naši internetni strani
www.edition-digital.co.uk

Išči po arhivu

Novi radar 455 že v prodaji Natisni E-pošta

455naslovnica_mala.jpgBenjamin Siegel. Ne Ben, kakor so ga nekoč klicali prijatelji. Ne gospod Siegel, kakor so ga naslavljali ljudje, ki mu niso bili blizu. In zagotovo ne Bugsy, kakor so mu zaradi njegove izjemne nasilnosti in nepredvidljivosti začeli govoriti mladostni kompanjoni. Na pragu štiridesetih let Benjamin Siegel ni več hotel biti očarljivi gangster z denarjem in močjo, hotel je ugled in spoštovanje. Toda preteklosti ni mogel ubežati. Dohitela ga je, starega 41 let. Ali pa tudi ne, kajti še danes, skoraj 70 let po njegovi smrti in 110 let po njegovem rojstvu, nihče ne ve, kdo je tistega 20. junija 1947 vanj izstrelil 9 nabojev in mu preprečil, da bi užival v razcvetu Flaminga, pregrešno dragega luksuznega hotela z igralnico, ki ga je dal postaviti v puščavskem Las Vegasu.

UMORJEN NA PRAGU NOVEGA ZAČETKA

Benjamin Siegel. Ne Ben, kakor so ga nekoč klicali prijatelji. Ne gospod Siegel, kakor so ga naslavljali ljudje, ki mu niso bili blizu. In zagotovo ne Bugsy, kakor so mu zaradi njegove izjemne nasilnosti in nepredvidljivosti začeli govoriti mladostni kompanjoni. Na pragu štiridesetih let Benjamin Siegel ni več hotel biti očarljivi gangster z denarjem in močjo, hotel je ugled in spoštovanje. Toda preteklosti ni mogel ubežati. Dohitela ga je, starega 41 let. Ali pa tudi ne, kajti še danes, skoraj 70 let po njegovi smrti in 110 let po njegovem rojstvu, nihče ne ve, kdo je tistega 20. junija 1947 vanj izstrelil 9 nabojev in mu preprečil, da bi užival v razcvetu Flaminga, pregrešno dragega luksuznega hotela z igralnico, ki ga je dal postaviti v puščavskem Las Vegasu.  

TRMASTO PRODOREN IN ZVEST

Bilo je sredi druge svetovne vojne. Vojaki so naleteli na prerešetanega jeepa. Bil je uničen, toda v njem je še vedno sedel povsem pretreseni desetar. Jokal je. Niso ga mogli potolažiti. Ponujali so mu drugega jeepa, on pa je kar jokal in jokal. »Ne razumete! Jaz obožujem tega jeepa!« je nazadnje hlipnil. Prizor se jim ni zdel komičen. Fantje, ki so se bojevali na krvavih bojiščih druge svetovne vojne, pa naj so bili zavezniški ali sovražni, so svoje jeepe preprosto oboževali. Pred 75 leti so jim s svojo vsestranskostjo in neuničljivostjo dobesedno vzeli sapo. Številni so svoje celo krstili. Pričakovano so skorajda vsi nosili ženska imena.

SRČNO NA VRH IN NA DNO

Američan James B. Connolly, eden od 311 športnikov iz 13 držav, ki so pred 120 leti sodelovali na olimpijskih igrah v Atenah, je malodane zamudil svoj nastop. Res bi mu bilo hudo, če mu ne bi uspelo niti poskusiti. Za olimpijado se je odpovedal študiju, kakor se je kar nekaj njegovih kolegov. Dekanov fakultet niso zanimale neke olimpijske igre, ki jih ni bilo vse od leta 393 ali morda od leta 426, ko je Teodozij II. ukazal porušiti vsa poganska svetišča, za francoskega barona Pierra de Coubertina pa tudi še nikoli niso slišali. Prve olimpijske igre moderne dobe? Kaj to sploh pomeni? V resnici tudi baronu ni bilo čisto jasno, kakšne naj bi bile igre, čeprav je bila ideja njegova in je vložil izjemno veliko energije, da jo je uresničil.

IZSILJEVANJE POD KRINKO DOBRODELNOSTI

Zgodovina tajnih družb je bila dolgo časa področje, ki je sodilo v pristojnost senzacionalističnega tiska. To je toliko bolj nenavadno, ker ta pojav s tisoči nevidnih nitk prepleta življenja številnih narodov in držav. Družbe, ki skrivajo svoj namen in način delovanja, so obstajale v vseh časih in v vseh narodih ter v raznih oblikah. Najdemo jih v plemenskih skupnostih starih časov, v srednjem veku in tudi v moderni dobi. Vsaka taka družba ali organizacija ima običajno svoje velike in male skrivnosti. Posebno pomembno mesto v njihovem delovanju imajo ritualni obredi in znaki ali znamenja, saj le na tak način ohranjajo tajnost svojega delovanja.

NI TEŽKO PRITI V ZRAK, TEŽKO JE TAM OSTATI

Že od antičnih časov, pa tja v srednji vek, so ljudje sanjarili o tem, da bodo razširili roke in poleteli v modro nebo kakor ptice. Znana je pripoved o nekem španskem učenjaku, ki naj bi se leta 875 v ta namen pokril s perjem in poletel – v smrt. Drugi so izdelovali krila po lastnih načrtih in iz različnih materialov ter skakali v globine. Tudi učeni duhovniki so za zidovi samostanov risali podobne načrte in jih skrivali pred predstojniki, da jih ne bi obsodili zaradi prevzetnosti. Okoli leta 1400 pa je genij in učenjak Leonardo da Vinci narisal še najbolj natančne načrte za letenje po zraku.