Novi radar 433 že v prodaji

433naslovnica_mala.jpgBil je najboljši džezovski trobentač z nadarjenostjo, kakršne ni imel nihče. Njegova priljubljenost je mejila na fenomen. Svet je ležal pred njegovimi nogami in se mu ponujal, naj ga užije do onemoglosti. A je vse zapravil. Zaradi drog, ki jih je izbral kot pot za beg pred odgovornostjo, vsakodnevnimi težavami in posledicami svojih dejanj, a tudi pred globoko negotovostjo, ki je ni hotel pokazati. Vendar svojega življenja nikoli ni obžaloval. Do tragične smrti v nepojasnjenih okoliščinah je bil prepričan, da je žrtev, ki ni nikoli nikogar prizadela in so ji ljudje, eden za drugim, krivično obračali hrbet. Od prijateljev je pričakoval, da bodo pogoltnili vse, kar jim je serviral. Niso, četudi so mu vse dolgo odpuščali zgolj zato, ker so iz njegove trobente prihajali čarobni zvoki, ki so jih zamaknili v svet mehkobe, topline in romantičnosti. Niso mogli verjeti, da ničesar od tega v Chetu Bakerju v resnici ni.  

ZAVRŽENO ŽIVLJENJE

Bil je najboljši džezovski trobentač z nadarjenostjo, kakršne ni imel nihče. Njegova priljubljenost je mejila na fenomen. Svet je ležal pred njegovimi nogami in se mu ponujal, naj ga užije do onemoglosti. A je vse zapravil. Zaradi drog, ki jih je izbral kot pot za beg pred odgovornostjo, vsakodnevnimi težavami in posledicami svojih dejanj, a tudi pred globoko negotovostjo, ki je ni hotel pokazati. Vendar svojega življenja nikoli ni obžaloval. Do tragične smrti v nepojasnjenih okoliščinah je bil prepričan, da je žrtev, ki ni nikoli nikogar prizadela in so ji ljudje, eden za drugim, krivično obračali hrbet. Od prijateljev je pričakoval, da bodo pogoltnili vse, kar jim je serviral. Niso, četudi so mu vse dolgo odpuščali zgolj zato, ker so iz njegove trobente prihajali čarobni zvoki, ki so jih zamaknili v svet mehkobe, topline in romantičnosti. Niso mogli verjeti, da ničesar od tega v Chetu Bakerju v resnici ni. 

PRI ČUDEŽIH NAŠA PAMET ODPOVE

V srednjem veku so imeli romarji pred očmi tri najpomembnejše romarske poti, poznane kot romanje v Rim k sv. Petru, romanje v Jeruzalem h Kristusu in romanje k angelu Mihaelu v Gargano. Mogoče je zadnja romanska pot manj znana, a je zelo zanimiva in je bila romarjem vedno pri srcu. Rim je bil vedno prepoln romarjev in pravega miru za versko razmišljanje tu pravzaprav ni bilo,  in Jeruzalem je bil predaleč. Gargano pa je bil kakor nalašč za mirno preštevanje romarjevih grehov in iskanje poti k milosti božji.

NARODNI HEROJ, KI SO SE MU VEČKRAT ODREKLI

Rodil se je v beograjski trgovski družini, del otroštva preživel v Švici in pri devetnajstih postal podporočnik v vojski Kraljevine Jugoslavije. Med študijem filozofije na pariški Sorboni se je v nadrealističnih krogih navzel marksističnih idej  in se odšel borit v špansko državljansko vojno. Ko je aprila 1941 Hitlerjeva vojska napadla Jugoslavijo, se je pridružil partizanom in postal komandant Prve proletarske brigade. V bitki na Sutjeski je s samosvojo potezo, zaradi katere bi ga Tito skorajda zamenjal, prebil nemški obroč in omogočil, da se je iz njega izvila zdesetkana partizanska vojska s tisoči ranjencev. A vedno se je zdelo, da nenavadno osebnost svetovljana, pesnika in filozofa, genialnega vojaškega stratega in suverenega povojnega diplomata Koče Popovića ovija tančica skrivnosti, ki je nihče ne razume povsem.

DAJ ČLOVEKU SLUH IN DAL SI MU ŽIVLJENJE

Gluhi, ki lahko ponovno slišijo? Slepi, ki zopet vidijo? Paraplegiki, ki lahko po dolgih letih mirovanja ponovno premikajo svoje ude? Morda se sliši kot neuresničljiva želja, a nevroznanost 21. stoletja opazno premika meje mogočega: teme, ki so bile nekdaj v domeni znanstvene fantastike, se spreminjajo v resničnost.

ČRNE PTICE JASNEGA UMA

Skorajda mrtva zaradi dehidracije je vrana naletela na lončen vrč. Pomolila je kljun vanj, vendar je bila voda prenizka, da bi jo mogla doseči. Poskušala je in poskušala, toda zaman. Obupana se je vdala. Potem jo je prešinilo. S tal je pobrala kamenček in ga vrgla v vrč. Pobrala je drugega, tretjega, četrtega in še kar kakšnega. Kamenčke je enega za drugim metala v vrč, dokler se raven vode ni dvignila dovolj, da se je lahko napila. S svojo iznajdljivostjo si je rešila življenje. Tako vsaj pravi basen starogrškega basnopisca Ezopa. Izmišljena je, vendar bi lahko bila tudi resnična, kajti vrane so kljub svojemu slabemu slovesu izjemno pametne in rešijo celo uganko, ki je za otroke, stare štiri ali pet, pretrd oreh.