Novi radar 458 že v prodaji

458naslovnica_mala.jpgNa križišču cest v okraju Winesburg v ameriški zvezni državi Ohio 31-letna Elizabeth Miller ni bila povsem prepričana o tem. Napisala je nekaj esejev o cerkveni zgodovini in sodobnem življenju, bila pa je v zadregi pri razvoju, ki so ga drugi imeli za naprednega. Pogosto so jo spraševali: »Ali ti ni nič do tega, da bi imela elektriko ali pa svoj avtomobil?« Odgovarjala jim je: »Kristus ne bi živel brezdomnega in revnega življenja, kot ga je, če ne bi čutil potrebe, da tudi njegovi privrženci živijo skromno življenje.« Toda družbi, ki je poudarjala obilje, je le težko pojasnila, zakaj si njena družina amišev ne želi nič več kot tisto, kar je najnujnejše za preživetje.

KARIERA: DETOMORILKA

Petiindvajsetletna Evelina Edith Marmon je bila v šoku: »Bila je povsem zdrava, ko sem jo dala stran.« Tri mesece prej, januarja 1896, je rodila hčerko Doris. Ni mogla skrbeti zanjo. Moški, ki ga je spoznala v baru, v katerem je stregla, ni nameraval postati oče. Država, Anglija leta 1896, ga je zakonsko odvezala kakršnih koli obveznosti do njegovega nezakonskega otroka. Družba, puritanski viktorijanci, je noseče neporočene matere izobčila, kakor hitro se je začelo obliti njihovo telo. Ko so rodile, niso mogle več delati ali pa so jih vrgli iz službe. Celo v ubožnicah ni bilo prostora zanje. Prepuščene so bile same sebi.  

LJUDJE, KI (SKORAJ) NE POZNAJO SPREMEMB

Za številne Američane so bila zgodnja šestdeseta leta obdobje naraščajočega optimizma in velikega napredka. Druga svetovna vojna je počasi tonila v pozabo, število revnih Američanov je upadalo, življenjska doba se je daljšala in moderna medicina je zmagovala v boju z do tedaj smrtonosnimi boleznimi. Narodni dohodek in prejemki zaposlenih so rasli, z njimi je bilo mogoče kupovati nove potrošniške dobrine, od avtomobilov, naprav za zračno hlajenje in tranzistorjev do najnovejše tehnične pridobitve – televizorja. Vremenski sateliti, reaktivna letala in druge novosti so v ljudeh vzbujali upanje, da se bodo uresničile besede predsednika Johna Kennedyja, da bo ob koncu desetletja prvi človek stopil na luno. Resda bi lahko hladna vojna Američane vznemirila, a je bilo v letih, ko Amerika še ni bila tako vpletena v vietnamsko vojno in še niso umorili Martina Luthra Kinga ter se še ni zakuhala vsa umazanija afere Watergate, vzdušje v Ameriki naravnost optimistično.

ATENTATI, DA TE KAP

»To sem bil jaz, jaz sem to naredil,« je nekoliko zmedeno, vendar odločno izustil 18-letni Edward Oxford, ko je ležal sredi ceste in so naključni mimoidoči sedeli na njem. Namesto da bi se od strahu pred prihodnostjo tresel on, je od groze mrazilo njih: ravnokar so videli, kako je streljal na odprto kočijo noseče kraljice Viktorije in njenega moža Alberta. Jo je zadel? Je živa? Niso vedeli. Konji so se splašili in s kraljevsko kočijo vred nagonsko zdirjali po ulici navzdol. Da je zgrešil, je Edward izvedel šele v priporu, v katerem je čakal na sojenje zaradi izdaje. Bo zdaj umrl on?

PRAKTIČNI V VOJNI, MODNI NA ULICAH

»Med krimsko vojno so bili poveljujoči častniki britanske vojske sami dandijevski aristokrati, ki jih je bolj kakor vojaške strategije zanimalo to, kako bodo drug drugega presegli z izjemnimi uniformami in vojaškimi regalijami,« je neki modni urednik komentiral razmerje med vojaško modo in vojaškimi strategijami. Delno je morda tudi to razlog, da je marsikateri kos oblačila, ki so ga sprva nosili vojaki in oficirji, postal nepogrešljiv del zlasti moške garderobe, še pogosteje pa so ga vojaki promovirali tako uspešno, da se mu civilisti preprosto niso mogli upreti.

IZGUBLJENA IN PONOVNO NAJDENA

Zgodbe o izgubljenih mestih, skritih v nedostopnih dolinah ali zaraslih v neprehodni džungli, so priljubljena tema pustolovskih romanov. Toda mesta, »ki jih ni videl še noben belec«, so bila v začetku prejšnjega stoletja že zelo redka. Povsem drugače se je pred več stoletji godilo velikim morjeplovcem 16. stoletja, zanje je bil Novi svet res popolnoma nov in neodkrit. Čeprav je res, da so izboljšane komunikacije, ne nazadnje tudi sicer še skromen letalski promet, v zadnjem stoletju pomagale odkriti tudi najbolj skrite kraje našega planeta. Med najpomembnejšimi odkritji teh pozabljenih mest stopata v ospredje dve. Eno je bilo središče majevske civilizacije v Chitzen-Itzi, drugo pa visoko v gorah ležeče mesto Machu Picchu. Včasih so kartografi le naredili nekaj napak in je zaradi tega del džungelske pokrajine za belega človeka stoletja ostal nedostopen ali pa je kakšno izgubljeno mesto ostalo skrito moderni civilizaciji do novejših dni.