Novi radar 454 že v prodaji

454naslovnica_mala.jpg»Leta 1969 sem se odpovedal ženskam in alkoholu – mislim, da je bilo to najhujših 20 minut mojega življenja,« je nekoč v enem samem stavku svojo življenjsko filozofijo duhovito povzel George Best (1946–2005). Bil je eden najboljših nogometašev, kar jih je kdaj premogla Anglija, in tisti igralec, zaradi katerega se je britanski nogomet iz igre za delavski razred spremenil v zabavo intelektualcev, umetnikov in hipijev, predvsem pa deklet in žensk. A toliko, kolikor je bil dober, je bil George tudi problematičen: »Rodil sem se z velikanskim talentom in tega včasih spremlja destruktivnost.«

SEKS, DENAR IN UMOR

Arhitekt Stanford White je padel na kolena. Z drhtečo roko se je dotikal roba kimona, ki ga je posebej zanjo naročil iz Japonske. Star 47 let je poljubljal oblačilo, za katerega je odštel 2000 tedanjih ali 53.500 današnjih dolarjev, da bi bila njegova najnovejša pridobitev, 15-letna Evelyn Nesbit, v njem videti popolna. Že dva meseca je bil njen dobrotnik in skrajni čas je bil, da je odvrgel svojo zaščitniško masko. Mladim dekletom se nikoli ni mogel upreti in one ne njegovi slavi, denarju in energiji, ki je kot vulkan bruhala iz njega. Tudi Evelyn ni bila izjema, čeprav je bila pri svojih najstniških letih že pravi ameriški seks simbol, slavna tako, kot je bila za njo le še Marilyn Monroe.  

MOŽ, KI SO MU UKRADLI MAJSKEGA HROŠČA

Kdo je že slišal za Josefa Ganza? Nihče ali skorajda nihče. Njegovo ime je pozabljeno, kot je pozabljeno njegovo delo. Pa vendar bi se brez njega kar nekaj generacij vozilo drugače. Bil je namreč snovalec najbolj priljubljenega avtomobila petdesetih let, tako rekoč oče priljubljenega hrošča. Ta prijetni, vzdržljivi in ekonomični avtomobil je postal celo simbol gibanja hipijev, kar je pravzaprav nenavadno glede na njegovo poreklo in željo snovalcev, da bi postal ljudski avtomobil nacistične Nemčije.

VISOKO V OBLAKIH IN GLOBOKO NA DNU

»Leta 1969 sem se odpovedal ženskam in alkoholu – mislim, da je bilo to najhujših 20 minut mojega življenja,« je nekoč v enem samem stavku svojo življenjsko filozofijo duhovito povzel George Best (1946–2005). Bil je eden najboljših nogometašev, kar jih je kdaj premogla Anglija, in tisti igralec, zaradi katerega se je britanski nogomet iz igre za delavski razred spremenil v zabavo intelektualcev, umetnikov in hipijev, predvsem pa deklet in žensk. A toliko, kolikor je bil dober, je bil George tudi problematičen: »Rodil sem se z velikanskim talentom in tega včasih spremlja destruktivnost.«

ŽIVALI PRESENEČAJO

Saj ne, da bi verjeli, da vemo vse. Tudi slučajno ne, a včasih se vseeno zgodi, da obstanemo z odprtimi usti. Živali nas s svojim obnašanjem presenetijo in prisilijo, da še enkrat razmislimo, ali jih res poznamo tako dobro, kakor mislimo, da jih. Denimo slonice. So resnično tako povezane med sabo in si predane malodane za ceno življenja, kakor smo verjeli doslej? In kokoši: ali potem, ko kupimo kokoš, zares tudi imamo kokoš, ali pa smo morda vendarle kupili petelina?

EDINI PLAČANCI V JAPONSKI ZGODOVINI

Ljudje pogosto zmotno mislimo, da veliko vemo vsaj o japonskih nindžah, če so že vrata, ki vodijo do skrivnosti drugih vojaških formacij, zaprta tako tesno, da je skorajda nemogoče stopiti skoznje. A je naše vedenje o nindžah pogosto polno napačnih predstav in mitov. Dejstvo je, da so nekoč res obstajali, a so se z leti nanje »nalepili« številni miti in pretiravanja, tako da je včasih že težko ločiti resnico od mita. Morda pa prav zaradi tega nindže za zgodovinarje ostajajo ena najbolj zapletenih skrivnosti japonske družbene ureditve in še danes burijo domišljijo navadnih smrtnikov.